Med reko Pako (Dolič – Velenje) na zahodu in Hudinjo (Vitanje – Socka) na vzhodu je pogorje Paškega Kozjaka. Njegov vrh je Basališče, ki se pne 1272 metrov visoko. Sam vrh nima razgleda na okolico, a če se premaknemo nekaj deset metrov jugovzhodno, lahko uživamo v pogledu na Celjsko kotlino in okoliško hribovje. Paški Kozjak spada v podaljšek Karavank, poleg najvišjega vrha Basališča je v grebenu zanimiv tudi Špik, 1108 m, ki je najbolj zahodni vrh, od kjer je odličen razgled na Velenje, Šoštanj in na zahodno ležeče hribovje.
Na spletni strani Planinske zveze Slovenije je na voljo pot v GPX obliki: https://mapzs.pzs.si/path/32407
Namig za izlet:
Iz Vitanja na Basališče imamo dve in pol ure hoje, a pot je vredna obiska!
Od Noordung centra gremo po cesti proti jugu po glavni cesti in desno po njej preko mostu reke hudinje. Čez 50 m, ko glavna cesta zavije proti Celju, gremo desno po asfaltni cesti in ji sledimo dobrih 600 metrov. Pridemo do cerkve sv. Antona in čez nekaj 10 metrov stopimo na pot, kot jo nakaže tudi smerna tabla na ovinku pri mostu. Sledimo poti in kmalu smo pri kmetiji, nad njo ponovno prečimo asfaltno cesto, nato pa vstopimo v gozd. Čez pol ure pridemo do Smereške peči, skalne vzpetine ob poti, od koder je na Vitanje nemara najlepši pogled, tu nas pa čaka tudi vpisna knjiga in klopca za kratek počitek. Najbolj strmi del je za nami. Sledimo markacijam in 5 minut nad Pečjo smo zopet na asfaltni cesti, ki ji sledimo dobrih 100 metrov, nato pa gremo ponovno v gozd in s cesto se ponovno srečamo čez nekaj 100 metrov. Kjer zavije glavna cesta levo, z desne pa pride makadamska cesta, nas smerna tabla usmeri strmo v hrib in mimo hiše. Tu moramo ponovno strmo zagristi v strmino, a tu strogo sledimo grebenu tudi mimo lovske koče na Javorju, 1252 m, in šele ko pridemo do gozdne ceste, nas smerna tabla in markacija usmerijo levo po ravnini mimo lovske opazovalnice. Strmina se unese in pred nami je bolj ravninski del, vse do Basališča, vrha Paškega Kozjaka.